Popoln vodnik po nemških ločljivih glagolih

Nemški jezik ima veliko čudovitih in kompleksnih lastnosti, a ločljivi glagoli učencem nemščine pogosto povzročajo veliko težav.

Danes se bomo v celoti naučili o ločljivih glagolih, vključno z njihovo uporabo, kdaj jih ločiti in kdaj ne. Podrobnosti sem razčlenil v preproste korake in informacije, ki si jih morate zapomniti, zmanjšal na minimum.

Kaj so nemški ločljivi glagoli?

V nemščini se nekateri glagoli v sedanjiku razdelijo na dva dela. Čeprav se to morda sliši čudno – vzeti besedo in jo razbiti tudi za običajno uporabo – počnemo enako v angleščini. Tam jih imenujemo "frazni glagoli".

Na primer, pomislite, kaj naredite s knjigo iz knjižnice: jo "preverite"? Ne. Jo "izposodite" (check it out). Lahko tudi "poiščete" (check for) knjigo med brskanjem po policah (saj veste, da se prepričate, če je tam). In ko jo vrnete (bring it back), poskrbite, da jo "vpišete nazaj" (checked back in) — potem ko jo knjižničarka "pregleda" (checked it over), da se prepriča, ali vanje niste pisali z voščenkami ali po njej razlili pivo.

Z dodajanjem enega predloga (beseda, ki pokaže razmerje med dvema stvarema, kot so in, on, at, over, under itd.) lahko spremenimo pomen glagola.

V nemščini je veliko glagolov sestavljenih iz predpone (pogosto predloga) in osnovnega glagola. Ko predpono dodamo osnovnemu glagolu, se pomen spremeni.

Enako velja za angleščino – pomen nekaterih glagolov lahko spremenimo z dodajanjem predloga, v angleščini pa ga dodamo za glagolom in je ločena beseda. Razmislite o fraznih glagolih get along (razumeti se), get over (preboleti) in get down (plesati). Vsi trije vsebujejo besedo "get", a ko spremenite predlog, ki sledi, preidete od dobrih odnosov do okrevanja od nečesa do plesanja na plesišču. Predlogi (ali v nemščini predpone) pomenijo ogromno!

Ko začnete z nemškim ločljivim glagolom, ki se v nemščini imenuje "trennbares Verb", boste morda začeli delati z njim v nedoločniški obliki. Ali vsaj tako bi bilo pametno, če želite ohraniti življenje preprosto.

Na primer, "aufstehen" (vstati) je dobesedno "up-stand" ali "up-get", saj je predpona prilepljena spredaj. Če želite povedati, kdaj vstanete zjutraj, boste predpono "auf-" ločili od "aufstehen", postavili jo boste na konec stavka in glagol "stehen" spregovali kot običajno:

Ich stehe um sieben Uhr auf. (Vstanem ob sedmih.)

Naredimo še en primer z glagolom "zuhören" (poslušati).

Če želite reči "I listen to you" (te poslušam), ločite "zu-" od začetka in ga postavite na konec, spet pa spregnite glavni glagol "hören" glede na osebo:

Ich höre dir zu. (Poslušam te.)

Ne pozabite, da v tem primeru rečemo "dir" in ne "dich" ali "du", ker uporabljamo dajalnik. Kakšen ljubek, preprost jezik!

Kot zadnji pogost primer: če pokličete prijatelja, uporabite glagol "anrufen" (poklicati), ki postane:

Ich rufe meine Freundin an. (Pokličem svojo prijateljico.)

Tako kot v angleščini pri fraznih glagolih lahko tudi ti ločljivi glagoli zmedejo učence, vendar se uporabljajo v vseh vrstah pogostih izrazov. To pomeni, da se jih resnično morate naučiti, če želite popolnoma obvladati jezik.

Bodite previdni pri predponah – niso vse ločljive!

Obstaja veliko primerov predpon, ki spreminjajo pomen besed. Mnoge so predlogi, vendar tako kot v angleščini nekatere niso samostojne besede, ampak zgolj predpone.

Vzemimo glagol "laufen" (hoditi). "Sich verlaufen" pomeni zaiti. Lahko bi si mislili: "Aha! Tukaj imamo predpono 'ver', prilepljeno na začetek glagola. Vem, kaj storiti, če ga želim spregati. Predpono dam na konec stavka, osnovni glagol pa spregam normalno."

Na žalost v tem primeru to ne drži.

Če bi rekli "Ich laufe mich ver", bi bil vaš stavek napačen in vaš poslušalec bi se zmedel. To pomeni "Jaz hodim mene... ver", s predpono "ver-" oblepljeno nekje v sredini, brez pravega samostojnega pomena.

Res je, da je "ver-" predpona, in res je, da je prilepljena na osnovni glagol (glagol, ki bi bil popolnoma v redu brez nje), vendar to ni ločljiv glagol. To je neločljiv glagol. V tem primeru predpono pustite tam, kjer je, preostanek besede pa spregajte normalno:

Ich verlaufe mich. (Zaiti.)

Preden začnete uporabljati ločljive glagole v nemščini, morate še naprej brati. "Ich empfehle es." (Priporočam.) Ste opazili, kako sem prikradel ta primer? "Empfehlen" (priporočati) ima predpono "emp-", ki se ne loči od osnovnega glagola, zato jo pustimo tam in delamo okoli nje, osnovni glagol pa spregamo normalno.

Kako veste, ali je predpona ali glagol ločljiv?

Na srečo vam ni treba zapomniti vsakega glagola in tega, ali je ločljiv ali ne. Lahko si preprosto zapomnite, katere predpone se ločijo in katere ne. In če res želite ohraniti svoj trud na minimumu, si morate zapomniti le predpone glagolov, ki se ne ločijo; ta seznam je krajši in si ga je lažje zapomniti.

Naslednje so neločljive predpone:

• be-
• ent-
• emp-
• er-
• ge-
• miss-
• ver-
• zer-

To je to. Končali ste. Ne, resno, tako preprosto je. Res!

Na primer:

Kaufen (kupiti): Ich kaufe einen Apfel. (Kupim jabolko.) Brez predpone. Enostavno.

Einkaufen (nakupovati): Ich kaufe einen Apfel ein. (Kupim jabolko.) Ste opazili, da te predpone ni na našem seznamu neločljivih? Potem jo odtrgajte in prilepite na konec.

Verkaufen (prodati): Ich verkaufe einen Apfel. (Prodajam jabolko.) Tukaj imamo predpono "ver-", ki je na našem seznamu neločljivih, zato jo pustimo tam, kjer je.

Ob strani: razlika med "kaufen" in "einkaufen" je včasih zmedena, zato boste morda želeli o tem prebrati še kaj več.

In samo za zabavo še en primer:

Sprechen (govoriti): Wir sprechen Deutsch. (Govorimo nemško.) Brez predpone, brez problema.

Absprechen (dogovoriti se): Wir sprechen den Preis ab. (Dogovorimo se o ceni.) Tukaj imamo predpono "ab", ki ni na seznamu neločljivih, zato jo snamemo z glagola in prilepimo na konec.

Versprechen (obljubiti): Wir versprechen, nur Deutsch zu sprechen. (Obljubimo, da bomo govorili samo nemško.) Tista "ver-" je neločljiva predpona, zato jo pustimo pri miru.

Vse ostale predpone, o katerih lahko preberete z njihovimi definicijami, so ločljive predpone.

Torej, razen če gre za eno od tistih redkih neločljivih predpon na zgornjem seznamu, ste lahko prepričani, da se loči in da lahko varno spregate osnovni glagol ter postavite predpono na konec. Tukaj je izroček, kjer se lahko preizkusite pri ločljivih in neločljivih glagolih.

Seveda obstajajo izjeme za vsako pravilo, v tem primeru pa so tri predpone, ki se včasih ločijo in včasih ne. Za več informacij o tem si oglejte ta članek o ločljivih glagolih na spletnem mestu Deutsched.

Zdaj, ko veste, kako prepoznati glagole z ločljivimi in neločljivimi predponami – in kako jih vaditi v kontekstu – raziščimo, kdaj dejansko morate uporabiti to znanje.

Kdaj ločiti ločljive glagole

Tukaj so trije nasveti, ki vas bodo vodili skozi večino primerov. Začeli bomo s primerom, ko glagola ne smete ločiti.

1. Ne ločite jih, ko se uporabljajo z modalnimi glagoli

Če uporabite ločljiv glagol v nedoločniški obliki, ostane skupaj. To je enostavno. To pomeni, da če ga uporabljate z modalnim glagolom, lahko celoten ločljiv glagol postavite na konec stavka in se zanj ne menite več.

Na primer:

Ich will Geld ausgeben. (Želim porabiti denar.)

Seveda je "aus-" ločljiva predpona. Vidite, da ni na našem kratkem seznamu neločljivih predpon zgoraj? Ampak v tem primeru ga uporabljamo v nedoločniški obliki, ker sledi modalnemu glagolu "wollen" (želeti), spregljenemu v prvi osebi ednine sedanjika: "will" (želim). Torej ga kljub temu ne ločimo.

Dodaten primer:

Ich werde es abgeben. (Odrekel se mu bom.)

Tudi "ab-" je ločljiva predpona, vendar v tem primeru to ni pomembno, ker se uporablja z modalnim glagolom, zato jo pustimo v nedoločniški obliki. Ko ločljiv glagol sledi modalnemu glagolu, ga pustimo pri miru. Ravnajte z njim kot z vsakim nedoločniškim glagolom. Nič posebnega. Pojdite naprej.

2. Ločite jih, ko se uporabljajo v velelniku

Če želite dati navodila ali ukaze, se boste morali seznaniti z velelnikom. Če želite nekoga prositi, naj si opere roke, je "wasche deine Hände ab" zelo uporaben stavek. Opazite, kako ima "abwaschen" (umiti) ločljivo predpono in ko se uporablja v velelniku, se ta predpona odtrga in postavi na konec.

3. Ločite jih, ko se uporabljajo kot deležniki

O, deležniki, kako vas imamo radi. Naštejmo načine. No, trenutno jih imamo le tri: sedanji deležnik, predpreteklik in ko se uporabljajo kot pridevniški deležnik.

Če so se vam oči zameglile, vrnite se! In ne skrbite, še vedno govorimo o ločljivih glagolih. Ko se ločljiv glagol uporablja kot deležnik preteklika ali sedanjika, se "ge-", ki ga običajno dodate na začetek besede, prilepi za ločljivo predpono ločljivega glagola.

To zagotovo zahteva primer ali dva:

Das Wasser ist gelaufen. (Voda je tekla.)

Das Wasser ist ausgelaufen. (Voda je poniknila/iztekla.)

Dodatna slovnična opomba: morda se spomnite tudi, da v tem primeru uporabljamo "ist" namesto "hat" za pomožni glagol, ker gre za neprehoden glagol, ki označuje novo stanje. Za več o tem si oglejte prehodne glagole.

Tu je še en primer:

Ich bin gegangen. (Šel sem.)

Ich bin eingegangen. (Vstopil sem.)

In če želite deležnik uporabiti kot pridevnik, na primer za opis sveže umitih rok, se lahko sklicujete na svoje "abgewaschenen Hände" (umite roke). Spet opazite, kako "ge-", ki običajno gre na začetek glagola, v tem primeru gre med "ab-" in "waschenen", ker je "abwaschen" ločljiv glagol. Vidite to predpono?

Dovolj o deležnikih.

Kje ločiti in kje postaviti ločljive glagole

Na tej točki verjetno že dobro razumete, kam gre ločitev pri delitvi ločljivih glagolov, vendar si v primeru, da želite ogledati podroben seznam predpon in njihovih pomenov, boste natančno vedeli, kje razrezati glagol ali kam vstaviti "ge-".

Pravilo je vedno ločiti med predpono in osnovnim glagolom.

Tu je osnovni primer:

Ich habe es abgesprochen. (Dogovoril sem se.)

Vidite, kako "ge-" gre med "ab-" in "gesprochen"? Ampak zdaj že to veste, kajne?

Samo za vsak primer, če želite biti še bolj prepričani, poskusite s tem:

Die Milch ist abgelaufen. (Mleko je zastarelo.)

Beseda o nikalnici: če želite ločljive glagole zanikati, postavite "nicht" tik pred predpono.

Zum Beispiel (na primer), rekli bi "he washed his hands" kot:

Er wäscht sich seine Hände ab.

Če je gospod Muster (Herr Muster) malce površen, lahko rečemo:

Er wäscht sich seine Hände nicht ab. (Ne umiva si rok.) Fuj!

Nasveti za učenje in uporabo ločljivih glagolov

Neverjetno je, koliko računske moči mnogi od nas nosimo v žepih, torbicah ali nahrbtnikih. Ko se želite nekaj naučiti, je pametni telefon odličen prvi korak, in to velja, ne glede na to, ali želite poiskati prevode na spletu ali želite izkoristiti številne aplikacije, ki so na voljo za pomnjenje besedišča ali razumevanje jezikovnih pravil.

Če želite obvladati nemške ločljive glagole, poskusite aplikacijo, kot je Quizlet, in poiščite komplet kartic za nemške ločljive predpone. Izbire je veliko in če ne najdete nobene, ki bi ustrezala vašim okusom, lahko vedno naložite svoje.

Ker imajo ločljivi glagoli pogosto skupne osnovne glagole, je pomembno tudi naučiti se teh osnovnih glagolov in njihovih pomenov. To boste morali storiti pri učenju novega jezika: naučiti se glagole.

Za več primerov uporabe teh besed na naraven način z avtentičnimi nemškimi videoposnetki lahko uporabite programe za učenje jezikov, kot je Lingflix. Lingflix jemlje avtentične videoposnetke – kot so glasbeni spoti, predstavitve filmov, novice in navdihujoči govori – ter jih spreminja v personalizirane lekcije za učenje jezikov. Lingflix lahko preizkusite brezplačno za 2 tedna. Oglejte si spletno stran ali prenesite aplikacijo za iOS ali Android. P.S. Kliknite tukaj, da izkoristite našo trenutno razprodajo! (Poteče ob koncu tega meseca.)

Lingflix vam omogoča tudi ustvarjanje multimedijskih kompletov kartic za učenje teh glagolov in dodatno pregledovanje prek personaliziranih kvizov. Če niste prepričani, kdaj uporabiti določen glagol, ga lahko poiščete in vidite, kako ga domači govorci uporabljajo v različnih situacijah.

Če pa se želite bolj osredotočiti na ločljive glagole, preučite pomene predpon in predlogov, ki se uporabljajo v ločljivih glagolih. Za seznam si oglejte ta odličen članek o pomenih nemških predpon.

Učenje nemščine ni nujno težko. Pravzaprav, če vzamete en korak za korakom, postane skoraj brez napora.

Nemški ločljivi glagoli pridejo z lahkoto, ko dobro obvladate nekaj osnovnih glagolov in veste, katere predpone se ločijo. S tem znanjem boste lahko ločljive glagole uporabljali s samozavestjo. In preden se zavedete, bo vaša tesnoba zaradi ločevanja glagolov stvar preteklosti.