35 najpogostejših nemških veznikov

V slovnici je veznik beseda, ki povezuje dele stavka. Omogoča ustvarjanje daljših, bolj sofisticiranih stavkov za izražanje koherentnih idej ali konceptov.

Veznike v nemščini lahko razvrstimo v dve glavni kategoriji: priredne in podredne veznike. Ta vodnik zajema osnovne nemške veznike, ki jih morajo vsi učenci poznati in si jih zapomniti za osnovne pogovore.

Nemški priredni vezniki

Priredni vezniki povezujejo dele stavka in dajejo enak poudarek vsakemu delu.

Nemški priredni vezniki so priročni, ker ne vplivajo na besedni red v stavku. Poleg tega si ni treba zapomniti veliko prirednih veznikov!

Ko sem se pri pouku nemščine prvič seznanila s prirednimi vezniki, so mi jih predstavili kot "prijateljske" veznike. Analogija deluje zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov. Oglejmo si torej naše slovnične prijatelje.

und — in

Uporaba: Sorodnik angleške besede "and". Povezuje stavke ter sorodne besede ali besedne zveze.

Sie ist klug und hat viele Hobbys. Pametna je in ima veliko hobijev.

aber — ampak, toda

Uporaba: Povezuje stavke, ki si medsebojno nasprotujejo v vsebini ali konceptu. Poudarek je na razliki med njima.

Ich bin müde, aber ich muss zur Schule gehen. Utrujen sem, toda v šolo moram iti.

oder — ali

Uporaba: Uporablja se za navedbo seznama ali alternativnih možnosti. V nemščini se prav tako pogosto uporablja na koncu vprašanja na način potrditve, podobno kot angleško "right?" (kajne?).

Willst du ein Buch lesen oder Schach spielen? Ali želiš brati knjigo ali igrati šah?

Er ist ganz sympatisch, oder? Res je prijeten, kajne?

denn — ker, saj

Uporaba: Izraža vzročno razmerje med stavki. Opomba: denn ni mogoče uporabiti za začetek stavka (kar je v angleščini mogoče pri stavkih, ki se začnejo z "because" ali "since").

Ich kaufe Gemüse, denn ich möchte einen Salat machen. Kupljem zelenjavo, ker želim narediti solato.

hingegen — po drugi strani

Uporaba: Predstavlja nasprotujoč si ali alternativni predmet ali scenarij tistemu, kar je bilo prej omenjeno. Hingegen je edinstven, saj deluje bolj kot veznilni "dodatek" k opisu. Uvrščen je med priredne veznike, ker ne ustvari podrednega stavka in ne spremeni položaja glagola.

Sie liebt Äpfel, ihre Freundin hingegen liebt Orangen. Ona ima rada jabolka, njena prijateljica pa pomaranče.

sondern — ampak (temveč)

Uporaba: Podobno kot aber, uvaja nasprotujoč si stavek. Vendar pa sondern običajno nakazuje popravek prvega stavka.

Sie wohnt nicht in Berlin, sondern in Tübingen. Ne živi v Berlinu, temveč v Tübingnu.

doch — vendar, pa vendar

Uporaba: Podobno kot aber uvaja nasprotujoč si stavek. Vendar pa doch nosi nekoliko bolj formalen prizvok in lahko daje večji pomen stavku ali izjavi, ki mu sledi. V nekaterih primerih se lahko natančneje prevede kot "kakorkoli že" ali "resnično".

Ich wollte zur Party kommen, doch ich war schon verabredet. Hotel sem priti na zabavo, vendar sem že imel druge načrte.

Nemški podredni vezniki

Podredni vezniki povezujejo stavke, med njimi pa obstaja očitno razmerje. Eden od stavkov mora biti odvisen od drugega, da je celoten pomen in pomen stavka jasen.

V nemščini podredni vezniki spremenijo besedni red v stavku. Natančneje, glagol v podrednem stavku se premakne z drugega mesta na konec stavka. Zaradi tega je vrstni red v podrednem stavku Subjekt-Objekt-Glagol, namesto Subjekt-Glagol-Objekt.

Podredni stavki lahko povzročijo tudi težave s stavkom, ki jim sledi. V nemških stavkih se vejica uporablja za jasno ločitev stavkov. Ko se stavek začne s podrednim stavkom, se bo tudi v stavku za vejico zgodil premik besed – natančneje, osebek in glagol tega stavka bosta zamenjala mesti.

Ta premik boste opazili v spodnjih primerih. Razlike med prirednimi in podrednimi vezniki lahko opazite tudi v vsakdanjih nemških medijih. Lingflix je uporaben pri prepoznavanju teh slovničnih struktur, kot jih uporabljajo native govorci. Lingflix sprejema pristne videoposnetke – kot so glasbeni videi, filmski napovedniki, novice in navdihujoči govori – in jih spreminja v personalizirane učne ure za učenje jezika. Lingflix lahko preizkusite brezplačno za 2 tedna. Oglejte si spletno stran ali prenesite aplikacijo za iOS ali Android. P.S. Kliknite tukaj, da izkoristite našo trenutno razprodajo! (Poteče konec tega meseca.)

Medtem ko lahko na priredne veznike gledamo kot na sodelovalne "prijatelje", so me podredne veznike učili, da so "nasilneži", ki "podijo" glagole na rob stavka (dobesedno). Ustvarjajo jasno razmerje moči in motijo slovnični "mir".

Kljub temu je bistveno spoznati te veznike. Precej jih je več kot prirednih veznikov.

als — ko (ko se sklicujemo na preteklost)

Uporaba: Za opis dogodkov v preteklosti. To so običajno posamezni, zaključeni trenutki, ki niso v teku.

Als ich jung war, war ich sehr frech. Ko sem bil mlad, sem bil zelo predrzen.

anstatt — namesto

Uporaba: Predstavlja dejanje, dogodek ali predmet, ki je v nasprotju z ali je alternativa prej omenjenemu dejanju, dogodku ali predmetu.

Ich gehe zu Fuß, anstatt mit dem Auto zu fahren. Hodim peš namesto da bi se peljal z avtom.

bevor — preden

Uporaba: Nakazuje dejanje, ki se je zgodilo ali bi se moralo zgoditi pred drugim dejanjem. Bevor se ne uporablja za samostalnike.

Bevor meine Eltern kommen, müssen wir das Wohnzimmer aufräumen. Preden pridejo moji starši, moramo pospraviti dnevno sobo.

bis — dokler (ne)

Uporaba: Opisuje dogodek, ki se bo zgodil do določene točke ali trenutka.

Wir warten auf Sie, bis Sie fertig sind. Počakali vas bomo, dokler ne boste pripravljeni.

da — ker, saj

Uporaba: Opisuje vzročno razmerje med stavki. Za razliko od denn, se da lahko uporablja na začetku stavka.

Da sie viele Meetings hat, arbeitet sie heute im Büro. Ker ima veliko sestankov, danes dela v pisarni.

damit — da, zato da

Uporaba: Predstavlja vzročno in pogosto tudi zaporedno razmerje med stavki. Stavek, ki sledi damit, pojasnjuje namen prejšnjega stavka.

Lass uns später losfahren, damit wir nicht im Stau stecken bleiben. Odpravimo se pozneje, da ne obtičimo v prometnem zastoju.

dass — da

Uporaba: Sorodnik angleške besede "that". Uvaja odvisni stavek, ki podaja nadaljnjo razlago glavnemu neodvisnemu stavku. V nekaterih primerih nemški native govorci morda ne vključijo dass v stavek, če kontekst že to nakazuje (v teh primerih je stavek v bistvu le dva ali več neodvisnih stavkov brez premika glagola).

Ich hoffe, dass du kommen kannst. Upam, da lahko prideš.

falls — če, v primeru

Uporaba: Predstavlja pogojne scenarije; falls izhaja iz der Fall (primer, zadeva). Pogosto se falls uporablja za opis previdnostnih dogodkov, za katere ni znano, da se bodo zagotovo zgodili.

Kaufen Sie Medikamente, falls Sie krank werden. Kupite zdravila, če zbolite.

indem — tako da

Uporaba: Predstavlja vzrok ali metodo omenjenega scenarija/dogodka ali sredstvo, s katerim se doseže "cilj".

Sie hat Englisch gelernt, indem sie fünf Jahre in Amerika gewohnt hat. Angleščino se je naučila tako, da je pet let živela v Ameriki.

nachdem — potem ko

Uporaba: Nakazuje dejanje, ki se je zgodilo ali bi se moralo zgoditi po drugem dejanju. Nachdem se ne uporablja za samostalnike.

Sie macht ein Nickerchen, nachdem sie ihre Arbeit erledigt hat. Odpočije si, potem ko konča svoje delo.

ob — ali, če (ali ne)

Uporaba: Omejen "če", ki se nanaša izključno na scenarije "da/ne". Za razliko od falls, ki se lahko uporablja širše.

Sie wollen wissen, ob Greta das Abendessen kochen kann. Želijo vedeti, ali lahko Greta skuha večerjo.

obgleich — čeprav, četudi

Uporaba: Opisuje pogoj ali scenarij, ki vodi do nasprotujočega si ali nepričakovanega dogodka. Pogosteje se uporablja v besedilih kot v vsakdanjem pogovoru.

Er wollte mittanzen, obgleich er ungeschickt ist. Hotel je plesati skupaj z vsemi, čeprav je neroden.

obwohl — čeprav, četudi

Uporaba: Ista funkcija kot obgleich, čeprav se obwohl pogosteje uporablja v govorjenem pogovoru.

Er gewann das Rennen, obwohl er nicht trainierte. Zmagal je na dirki, čeprav se ni treniral.

seit — odkar

Uporaba: Opisuje dogodek, ki se je začel v preteklosti in se domneva, da še traja.

Seit ich ein Teenager war, kaue ich Kaugummi. Odkar sem najstnik, žvečim žvečilni gumi.

sobald — takoj ko, brž ko

Uporaba: Izraža dogodek, ki bi se zgodil takoj po drugem dogodku.

Sobald Sie angekommen sind, rufen Sie mich an. Takoj ko boste pripravljeni, se oglasite pri meni v restavraciji.

sodass — tako da (z rezultatom, da)

Uporaba: To se nekoliko razlikuje od angleškega "so that" in prej omenjenega damit. Namesto da bi nakazoval namen, namesto tega kaže na rezultat dejanja, ne glede na to, ali je bilo namerno ali ne.

Der Flug hatte Verspätung, sodass wir den letzten Zug nach Hause verpasst haben. Let je bil zamujen, tako da smo zamudili zadnji vlak domov.

sofern — pod pogojem, če

Uporaba: Podrobno določa pogoje za dogodek. Velja za nekoliko bolj formalno kot falls.

Ich kann einen Kuchen backen, sofern du die Zutaten kaufst. Lahko spečem torto, pod pogojem da kupiš sestavine.

solange — dokler, medtem ko

Uporaba: Sorodnik angleške besede "so long". Podrobno opisuje (običajno trajni) pogoj, pod katerim bi se zgodil scenarij.

Solange Sie Ihren Hund haben, sind Sie in Sicherheit. Dokler boste imeli svojega psa, boste varni.

sonst — sicer

Uporaba: Predstavlja scenarij, ki bi se zgodil kot posledica neupoštevanja pogoja ali dejanja. Pogosto se uporablja za predstavitev opozoril ali previdnostnih ukrepov.

Ich muss los, sonst komme ich zu spät zur Arbeit. Moram iti, sicer bom zamudil v službo.

soweit — kolikor, če že

Uporaba: Opisuje stopnjo (abstraktno ali konkretno), do katere doseže dejanje ali scenarij.

Soweit ich weiß, funktioniert der Computer. Kolikor jaz vem, računalnik deluje.

statt — namesto

Uporaba: Skrajšana, bolj neformalna različica besede anstatt, z isto funkcijo: predstavlja dejanje, dogodek ali predmet, ki je v nasprotju z ali je alternativa prej omenjenemu dejanju, dogodku ali predmetu.

Warum drehst du die Heizung auf, statt einen Pulli anzuziehen? Zakaj vklopiš ogrevanje namesto da bi si oblekel pulover?

um…zu — da bi, zato da bi

Uporaba: Predstavlja razlog ali namen za dejanje ali scenarij. Pri uporabi um…zu se uporabi nedoločniška oblika glagola.

Er geht in die Bibliothek, um zu lernen. V knjižnico gre, da bi se učil.

während — medtem ko, ko

Uporaba: Opisuje dogodke, ki bi se zgodili sočasno.

Sie arbeitet am Computer, während er die Wohnung putzt. Ona dela na računalniku, medtem ko on čisti stanovanje.

weil — ker

Uporaba: Predstavlja vzročno razmerje med stavki. Za razliko od denn, se weil lahko uporablja na začetku stavka.

Sie ist wütend, weil sie ihre Brieftasche verloren hat. Jezna je, ker je izgubila denarnico.

wann — kdaj, če (v časovnem smislu)

Uporaba: Opisuje določeno časovno točko, v kateri se nekaj zgodi, kar bo običajno povzročilo drugo dejanje.

Sag mir, wann du zur Party kommst. Povej mi, kdaj prideš na zabavo.

wenn — če, kadar koli

Uporaba: Predstavlja pogojne scenarije, običajno ponavljajoče se in ne posamezne scenarije ali dogodke, ki se zgodijo ob določenem času. Zato wenn ni nujno omejen na časovne situacije in je bolj vsestranski kot wenn v funkciji.

Wenn Sie Fahrrad fahren, tragen Sie immer Ihren Helm. Kadar koli se pelješ s kolesom, vedno nosi čelado.

wie — kako

Uporaba: Predstavlja stavek, ki sprašuje ali podaja več informacij o omenjenem dejanju.

Können Sie mir sagen, wie ich zum Bahnhof komme? Mi lahko poveste, kako pridem do železniške postaje?

wo — kje

Uporaba: Predstavlja stavek, ki sprašuje ali podaja informacije o določeni lokaciji.

Wissen Sie, wo das Klassenzimmer ist? Ali veste, kje je učilnica?

Ne glede na to, ali delujejo kot slovnični prijatelji ali razbijalci, je pomembno poznati obe kategoriji nemških veznikov. Vaše kratke, osnovne stavke lahko resnično nadgradijo v bolj elegantne in impresivne oblike.