Kako sem se naučila francoščine: Moje 8-stopenjsko potovanje

Bi mi verjeli, če bi vam povedala, da mi je učenje francoščine prineslo službo v pariškem modnem muzeju?

In da sem zaradi tega spoznala svojega moža? In da sem lahko živela v stanovanju s pogledom na reko Seno in na slavno katedralo Notre-Dame!

Zahvaliti se imam francoščini za številne čudovite izkušnje v mojem življenju.

Učenje francoščine vam lahko odpre toliko priložnosti. Tukaj bom delila zgodbo o tem, kako sem se naučila francoščine in o nepričakovani poti, na katero me je pripeljala. Zagotovila vam bom tudi nasvete in ideje, ki sem jih pobrala na vsaki stopnji, ne le za učenje francoščine, ampak tudi za iskanje delovnih priložnosti v Franciji.

Tudi če vaša pot učenja francoščine ne bo potekala popolnoma enako, lahko posnemate moje uspehe, da se boste francoščino učili strateško in hitro od koderkoli.

1. Začela sem se učiti francoščino (vsaj tako sem mislila)

Vedno sem sanjala, da bom nekega dne odšla v Pariz, in prav ta zamaknjenost me je najprej spodbudila k študiju francoščine.

Priložnost – ali včasih zahteva – za študij drugega jezika že v šolskih letih je prednost, ki je ne smemo spregledati, in jaz sem jo zagotovo izkoristila.

Na žalost, kljub temu da sem dobivala same odlične ocene, bila članica francoskega častnega društva in sodelovala v šolskem klubu francoščine, sem končala srednjo šolo, ne da bi skoraj nič znala francosko. Poleg tega je bil moj izgovor popolnoma grozen!

Kako je bilo to mogoče po štirih letih študija francoščine? In kaj nam lahko pove o procesu učenja francoščine?

Kot prvo, mislim, da so srednješolci lahko raztreseni zaradi številnih čustev v puberteti, družbenih pritiskov v šoli in morda celo pomanjkanja motivacije. V najstniških letih je težko ne biti v zadregi, učenje jezika pa zahteva svobodo in samozavest za delanje napak.

Zato tudi če ste že zdavnaj končali srednjo šolo, ne mislite, da ste nujno v slabšem položaju. Verjetno ste že slišali, da je lažje, če začnete z drugim jezikom čim prej – in to je do neke mere res.

Toda kot odrasli učenec ste verjetno bolj samozavestni in se zavedate svojih učnih potreb in ciljev. Poleg tega imate notranjo gonjo za učenjem francoščine, ne pa ocene, ki bi vas preganjala.

Še ena stvar, zaradi katere je učenje francoščine v srednji šoli težko, je ta, da je z malo študija in pomnjenja enostavno dobiti dobre ocene, veliko težje pa je uporabiti naučeno zunaj učilnice.

Navsezadnje je končni cilj uporaba francoščine, ne le opravljanje nekaj šolskih preizkusov.

Če danes pogledam nazaj, je največji nasvet, ki vam ga lahko dam, ta, da francoščino že od samega začetka naredite za del vašega vsakdanjega življenja. Zanašanje samo na ure in vaje ne bo zadostovalo. Popolno potopitev v francoščino je edini način, da boste kdaj dosegli tekočnost in obželi plode svojega trdega dela.

Ta proces lahko dejansko začnete od koderkoli. Vse kar potrebujete je, da se obkrožite z resničnimi francoskimi mediji, kot so televizija, radio in filmi.

2. Vnovič sem začela na fakulteti

Po končani srednji šoli sem šla naravnost na fakulteto, kjer sem študirala angleško književnost.

Vedela sem, da moram izpolniti splošno izobraževalno zahtevo o vsaj srednjem znanju drugega jezika. Vzela sem si čas, da sem premislila, ali naj poskusim opraviti izpit iz začetniškega tečaja francoščine in se preprosto včlaniti v srednji tečaj, da bi zahtevo izpolnila predčasno.

Kljub temu da sem imela francoščino v srednji šoli, sem se odločila, da začnem znova z najbolj osnovnim tečajem francoščine, ki ga je ponujala moja univerza. Izkazalo se je, da je bila to ena najboljših odločitev, kar sem jih kdaj sprejela!

Vsak naj si zapomni, da je v redu, če morate začeti znova.

Ponovni začetek je utrdil snov in razjasnil koncepte, ki jih prej nisem pravilno razumela. Poleg tega sem bila tokrat odločena izboljšati svoje znanje francoščine.

Ko sem izpolnila jezikovno zahtevo, sem bila že tako vključena v jezikovni oddelek, da sem se odločila za dodatno specializacijo iz francoščine. Uspešno sem zaključila napredne tečaje francoščine in začela z res zanimivimi tečaji francoske književnosti in kinematografije. Ti tečaji so delovali čudeže na moje sposobnosti poslušanja in branja.

Končala sem tudi s samostojnim študijem, kjer sem poučevala tečaj francoščine v Savoji, departmaju v Franciji, pod nadzorom svojega profesorja, kar je pomagalo mojim govornim sposobnostim.

Če trenutno niste vpisani na fakulteto, ne pozabite, da večina univerz lokalnim prebivalcem dovoli obiskovanje predavanj za majhno pristojbino, zato vam ni treba biti študent, da bi obiskovali tečaje francoščine na vaši lokalni univerzi.

Ne boste le dobili strukturirano, univerzitetno izobrazbo iz francoščine, ampak se boste lahko osredotočili tudi na specifična področja učenja francoščine, ki jih splošnejši tečaji ne pokrivajo. Pravzaprav bi še posebej priporočila iskanje tečaja francoske izgovorjave, če ga vaša lokalna univerza ponuja.

To je bil najbolj koristen tečaj francoščine, ki sem ga kadarkoli obiskala, saj sem se z izgovorjavo spopadala bolj kot s čim drugim. To je tudi eden tistih jezikovnih konceptov, ki jih je veliko lažje učiti iz oči v oči z učiteljem, v nasprotju s spletnim učenjem.

Moj profesor se ni izogibal temu, da sem pred celim razredom delala smešne obraze in zvoke, da bi se naučila izgovorjave določenih besed, in po nekaj tednih tega se je moja sramežljivost zaradi naglasa popolnoma izgubila.

Šele ko sem odpravila ves strah, da bi zvenela neumno, sem lahko izboljšala svoj naglas, in ta tečaj sem zapustila z več samozavestjo kot kdajkoli prej.

Na splošno so bili moji fakultetni tečaji francoščine težki, a zabavni, moji profesorji pa tako pismeni in čudoviti, da sem se naučila ogromno. Fakulteto sem končala z uporabnim znanjem francoščine in bila sem ponosna na to, čeprav še vedno ne bi rekla, da sem bila popolnoma tekoča.

3. Dobila sem francosko vizum in službo

Prevrnimo se nekaj let naprej, kmalu po mojem 24. letu starosti, ko sem se odločila, da zapustim službo v ZDA in potujem po svetu, kar sem si že vedno želela. Pravzaprav nisem začela s Francijo – začela sem z Italijo – a neizogibno sem končala tam, kjer sem si vedno želela živeti: v Parizu.

Prispela sem z vizumom za au pair in poučevala otroka, ki se je šolal doma. Medtem ko je bila moja situacija edinstvena – večina au pairjev preprosto skrbi za otroke pred in po šoli – priporočam to pot, če se sprašujete, kako dobiti francoski vizum.

Nekaj mesecev po prihodu v Francijo sem dobila odlično službo v Le Palais Galliera (državnem modnem muzeju v Parizu). Prepričana sem, da sem službo dobila, ker sem govorila tako angleško kot francosko in imela izkušnje z delom v muzejih.

Paris Musées (Pariški muzeji) je neverjetna organizacija za katere delati, in zaposlujejo veliko tujcev, zato preverite njihovo spletno stran, če vas zanima.

Če delo v muzeju ni za vas, obstaja toliko različnih vrst priložnosti za tiste, ki iščejo službo v Franciji, če ste pripravljeni na raziskovanje. Kot sem namignila zgoraj, si olajšajte delo tako, da jasno pokažete, da znate tudi angleško.

4. Popolnoma sem se potopila v različne vrste francoščine

Tako moja služba au pair kot muzejska služba sta bili ključni za širitev mojih komunikacijskih sposobnosti. In dobra novica je, da lahko posnemate enako vrsto učenja, tudi če trenutno ne živite ali ne delate v francosko govorečem okolju.

Kot au pair, čeprav sem otroke poučevala v angleščini, mi je bilo zelo koristno poslušati njihovo francoščino zunaj našega učnega časa. Otroci so bili seveda materni govorci, a so govorili francosko na nižji ravni zaradi svoje starosti.

Zaradi tega priporočam poslušanje francoske glasbe za otroke, gledanje otroških filmov v francoščini in branje francoskih otroških knjig. Sinhronizirane različice otroških filmov, kot sta "Pepelka" in "Shrek", so vedno dober začetek:

V bistvu je vsak medij za otroke odličen način, da svoje razumevalne sposobnosti dvignete na višjo raven, ne da bi bili preobremenjeni ali izgubljeni.

Pri delu v muzeju sem se naučila profesionalne francoščine s komunikacijo s kolegi in javnostjo. Poleg tega sem morala izpolnjevati francoske obrazce, brati francoske napise in uporabljati francoščino vsakič, ko sem zapustila hišo.

Ta potopitev je bila neprecenljiva in pridobila sem dragocene kulturne izkušnje, bila izpostavljena različnim naglasom, ko sem obiskala druge dele Francije, ter se naučila slenga in pogovornega govora.

Če se ne morete potopiti v francosko službo ali vsakdanje francosko življenje, razmislite o načinih, kako simulirati to izkušnjo potopitve, četudi le za uro ali dve na dan.

Na primer, poskusite se pridružiti lokalnemu francoskemu klubu, gledati francoske filme ali celo brati francoski roman.

In ne pozabite na eno najpomembnejših stvari, ki sem jo odkrila med bivanjem v Franciji: večinoma so bili vsi prijazni, ko sem govorila francosko in delala napake, moji sodelavci in javnost pa so bili bolj zainteresirani za to, od kod prihajam, kot da bi me sodili zaradi mojega nepopolnega govora.

Zato se ne izogibajte pogovorom v resničnem svetu s francoskimi govorci. V njih vidite priložnost za krepitve svojih sposobnosti in samozavesti.

5. Vmešala sem še en tečaj francoščine

Kot del zahteve za vizum sem se morala med bivanjem v Franciji vpisati na tečaj francoščine. Kot jezikovno šolo sem izbrala ELFE in jo toplo priporočam vsakomur, ki se odpravlja v Pariz. Njihov učni načrt je fantastičen in moja učiteljica je bila neverjetna.

Obiskovanje tečaja z drugimi, ki niso materni govorci francoščine, je spet pomagalo pri vadbi brez strahu pred napakami, saj smo bili vsi v istem čolnu.

Prav tako je bilo izjemno koristno, da sem spet imela strukturirane, progresivne lekcije in kraj, kjer sem lahko zastavila vsa vprašanja, ki so se porajala iz moje vsakodnevne izkušnje potopitve.

Na primer, lahko sem vprašala svojo učiteljico o frazi, ki sem jo slišala na ulici in je nisem razumela, ali zakaj me ljudje včasih niso razumeli, ko sem uporabila določeno besedo.

Njene popravke in nauki so bili zame neprecenljivi in bili so še toliko bolj uporabni, ker sem jih lahko uporabila takoj, ko sem zapustila učilnico in se vrnila na pariške ulice.

Ne glede na to, kje živite, vedno obstajajo priložnosti za obiskovanje vrednih tečajev francoščine. Za razliko od vaših prvih tečajev francoščine, tokrat bi morali iskati tiste, ki vam bodo pomagali nadgraditi tehnike potopitve, ki ste jih uporabljali. Tu se vse začne povezovati in počutili bi se, da vstopate v višje-srednje do napredne stopnje.

6. Zaljubila sem se v francoščini

Nekje na moji pariški poti sem spoznala svojega sedanjega moža, Javierja, francoskega kuharja (ki je pravzaprav Kolumbijec, a rojen v Parizu – zgodba za drugič). Zmenkala sva približno leto dni in se poročila v mestu ljubezni, uresničena pravljica.

Moja francoščina se je močno izboljšala po zmenkovanju z njim, ker sem končno imela nekoga blizu, ki me je lahko popravljal in mi pomagal z jezikovnimi sposobnostmi vsak dan.

Vendar moj mož govori tudi angleško, zato smo se morali na začetku razmerja potruditi, da smo pogosto uporabljali francoščino, da sem lahko vadila.

Vem, kako neverjetno srečo sem imela – ne vsakdo konča v francoski romansi. Toda vsak lahko najde maternega govorca, s katerim lahko vadí.

Ne glede na to, kje živite, obstaja veliko spletnih klepetalnic, krajev za iskanje prijateljev po dopisovanju ali lokalnih Meetup dogodkov, kjer lahko najdete francoskega prijatelja za vajo.

Vadba z maternim govorcem na ta način je bistvena, če želite ujeti svoje napake v francoščini in razviti naraven zvok govora.

7. Tekočnost sem našla tam, kjer je najmanj pričakovala

Nedolgo po poroki sva se z možem preselila v Kolumbijo, ker sem imela težave z podaljšanjem francoskega vizuma.

Namreč, kljub temu da je rojen v Franciji, moj mož nima francoskega državljanstva, kar je, kot sem že rekla, zgodba za drugič. Tako nisem mogla dobiti francoskega zakonskega vizuma.

Mislila sva, da lahko doživim del kolumbijske kulture, spoznam nove tašče in se naučim nekaj španščine, zato sva zložila kovčke in krenila v Južno Ameriko.

Medtem ko sva iskala pravo mesto, kjer bi lahko mož odprl svojo restavracijo, sva dva meseca živela pri taščah. Ne govorita angleško, jaz pa ob prihodu v Kolumbijo nisem znala španščine, vendar smo vsi govorili francosko.

In tu je šala: po dveh mesecih skupnega življenja je bila moja francoščina v Kolumbiji boljša kot kdajkoli prej v Parizu! Dva meseca sem jo dobesedno govorila 24/7, kar je bil ravno tisti potiski v tekočnost, ki sem ga potrebovala.

Med Skypanjem s prijatelji v Franciji in pogostimi obiski pri taščah še vedno pogosto vadim francoščino in to je naredilo vso razliko pri ohranjanju moje ravni.

Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je najti načine za vadbo francoščine, da je ne boste izgubili.

Na koncu sem spoznala, da ne glede na to, kje se učite francoščine, vedno obstajajo stvari, ki jih lahko izboljšate, in da je stalna vadba edini način za to. Ni pomembno, v katerem delu sveta ste, več kot boste govorili francosko, boljša bo vaša francoščina.

8. Nikoli ne neham učiti (in se ponovno učiti francoščine)

Prepričana sem, da bi ob branju teh prvih sedmih korakov mislili, da sem popolnoma tekoča v francoščini in da nihče ne bi nikoli posumil, da nisem Francozinja. In motili bi se.

Zdi se, da je francoske besede in fraze toliko lažje pozabiti, kot se jih je naučiti, zato moram ves čas vaditi.

En način, ki ga imam zelo rada, je gledanje pristnih francoskih videoposnetkov, kot so videi na YouTube in filmski napovedniki. Osebno to počnem na Lingflixu:

Do tekočnosti v francoščini ne vodi ena sama pot. Zgodba o tem, kako sem se jaz naučila francoščine, je morda zelo drugačna od vaše. Toda splošni nauki bi vam morali pomagati najti svojo pot, potovanje pa bi vam lahko spremenilo življenje na načine, ki si jih ne morete predstavljati.