21 francoskih soglasnikov in kako jih izgovoriti

Francoski soglasniki so včasih tihi. V drugih primerih se oglasijo. V nekaterih primerih se izgovarjajo "mehko", v drugih pa "trdo."

Kot vidite, obstajajo neka pravila, ki vam pomagajo razumeti, kako se francoski soglasniki obnašajo. Oglejmo si jih.

Kako se francoski soglasniki obnašajo v besedah, od B do Z

Poskusite recitirati francosko abecedo:

A , B , C , D , E, F , G , H , I, J , K , L , M , N , O, P , Q , R , S , T , U, V, W , X , Y , Z

Nato ponovite – vendar tokrat izpustite vse samoglasnike razen Y. Voilà ! (Glej no.) Zdaj imate seznam francoskih soglasnikov:

B , C , D , F , G , H , J , K , L , M , N , P , Q , R , S , T , V, W , X , Y , Z

Čeprav nas mika obravnavati vsakega od teh soglasnikov po strogem abecednem vrstnem redu, se nekateri obnašajo zelo podobno – se skoraj ne spremenijo, utihnejo ali jih pogoltnejo nazalizirani samoglasniki. Zato si bomo nekatere ogledali v skupinah glede na njihovo vedenje. (Nekateri se bodo pojavili večkrat.)

Ker lahko več teh francoskih soglasnikov tvori več kot en zvok, bomo uporabili Mednarodno fonetično abecedo (IPA), da natančno določimo posebne zvoke v določenih kontekstih. Francoska IPA ima ena proti ena ujemanje – samo en zvok na črko.

Samo kliknite na katero koli francosko primer-besedo, da slišite, kako jo izgovarjajo domorodni Francozi.

Neposredni francoski soglasniki

Ti soglasniki ponavadi ne delajo nič zapletenega – vsaj ne na začetku ali v sredini francoskih besed.

B in K sta lahko tiha na koncu nekaterih besed; o tem bomo govorili nekoliko podrobneje kasneje.

• B – Izgovarja se podobno kot v angleščini, vendar z bolj zaprtim položajem ust. Dosledno zveni kot [ b ] v besedah kot belle (lepota), bête (zver) in na stotine drugih besed.

• D – Ta soglasnik je skoraj vedno izgovorjen kot [ d ], kot v d’accord (v redu) ali dinde (puran). Končni D lahko zveni kot [ t ], ko mu sledi beseda, ki se začne z samoglasniškim zvokom, kot v le grand homme (veliki človek).

• F – Ta črka preprosto zveni kot [ f ], ne glede na to, ali je samostojna v besedah kot frère (brat) ali podvojena v besedah kot efficace (učinkovit).

• J – Običajno se izgovori z zvokom [ ʒ ], kot v jupe (krilo); izgovori se [ dʒ ] v nekaterih izposojenkah, kot je job (služba).

• K – Uporablja se za izposojenke, kot so kiffer (imeti rad), kimono in kiwi. Izgovarja se [ k ] podobno kot v angleščini, vendar spet z bolj zaprtimi usti in položajem ustnic.

• V – Ohrani enostaven zvok [ v ], ne glede na to, ali je uporabljen v besedah kot vous (vi [formalno/množina]), victoire (zmaga), savoir (vedeti) ali vedette (zvezdnik).

Včasih tihi končni soglasniki

Francoščina je znana – in včasih strah pred njo – zaradi množice tihih končnih soglasnikov.

Pojav, znan kot liaison (zveza), pogosto določa, ali je končni soglasnik tih ali izgovorjen na glas.

B, C, F, K so redko tihi, medtem ko so D , M , N , P , R , S , T , X in Z pogosto. Nekatere od teh si bomo ogledali nekoliko podrobneje.

Soglasniški kameleoni

Te črke spreminjajo svoj zvok glede na več različnih dejavnikov. V mnogih primerih je odvisno od črk, ki sledijo za njimi, kako zvenijo ti soglasniki.

Francoski samoglasniki imajo zlasti učinek na izgovorjavo soglasnikov. Določeni soglasniki se izgovorijo "trdo", ko se pojavijo pred samoglasniki A , O ali U . Nasprotno pa se isti soglasniki izgovorijo "mehko", ko so uporabljeni pred samoglasniki E , I ali Y .

Mehki C

Ko je C v paru z E , I ali Y , tvori mehek zvok [ s ], ki v bistvu zveni kot angleški S. Na primer, v besedi silence (tišina), C zveni prav tako kot S na začetku besede. Pomislite tudi na besede kot so cible (tarča), cendre (pepel) in cyberattaque (kibernetski napad).

Trdi C

V besedah kot sucre (sladkor), facteur (poštar), cri (krik) in crypte (kripta) boste opazili, da C, ki mu neposredno sledi soglasnik, zveni "trdo" kot [ k ] – tudi če bi naslednji samoglasnik običajno dal C mehek zvok [ s ].

Tudi samoglasniki A , O ali U , postavljeni takoj za črko C , mu bodo dali trd zvok. To boste slišali v besedah kot café (kava), cou (vrat) in cuvette (umivalnik).

Ç ( C s cediljo)

Francoski C je edini polno zaposleni francoski soglasnik, ki včasih nosi diakritični (naglasni) znak: cédille (cedilja).

Je več kot samo dlačica pod spodnjo ustnico, podobna je Van Dyckovi bradi ali polni kozji bradi. In je močan, omili francoski C, tako da zveni kot S v besedah, kjer bi sicer zvenel kot K: ça (to), français (francoski jezik), garçon (fant), commençons ([mi] začnemo) in reçu (prejeto).

C + H

Zvok C se lahko spremeni tudi, ko je v partnerstvu s H. Kombinacija CH v francoščini običajno tvori zvok "š" [ ʃ ], kot v besedah kot château (grad), charbon (premog), relâché (ohlapen) ali revanche (maščevanje).

Obstaja izjema od tega pravila in zelo podobna je pojavu v angleščini: v nekaterih izposojenkah iz grščine se CH – običajno na začetku besede – izgovori kot [ k ]: chronomètre (hromometer), charisme (karizma), Christ (Kristus) in chlore (klor).

Vendar pa se v drugih grških izposojenkah – kot so chimie (kemija), charité (dobrodelnost) in chimérique (domišljijski) – kombinacija CH izgovarja kot [ ʃ ], prav tako kot v večini francoskih CH besed.

Trdi G

Trd G zvok [ g ] v francoskih besedah kot gâteau (torta), gonflé (napihnjen) ali guerre (vojna) nastane, ko G-ju takoj sledi A , O ali U .

Precej je podoben trdemu G v angleških besedah kot "golf" in "gap". Spet boste pri izgovorjavi trdega G v francoščini držali usta v bolj zaprtem položaju.

Mehki G

G, ki mu sledijo E , I ali Y , bo mehek, z zvokom [ ʒ ], ki je podoben francoskemu J. Pomislite na besede kot gentil (prijazen), ange (angel), angine (vneto grlo) in gym (telovadnica).

G + N

Kombinacija GN v francoščini je skoraj vedno najdena v sredini besed.

V besedah kot gagnable (ki se da dobiti) in ignoble (podlo) in seveda champagne, kombinacija GN tvori zvok [ ɲ ]. Zveni zelo podobno kot kombinacija GN v besedi "lasagna", ki jo je angleščina prevzela iz italijanščine.

Obstaja nekaj izjem od tega pravila izgovorjave. Na primer, v ignition (vžig) in agnosticisme (agnosticizem) se G in N izgovarjata ločeno, pri čemer je G izgovorjen trdo, kot [ g ].

H

Francoski H je še posebej sramežljiv soglasnik, ki postane slišen le v kombinaciji CH. Šteje se za soglasnik, ko je "aspiriran" – čeprav se pravzaprav še vedno ne izgovori – H pa se obravnava kot samoglasnik, ko je "nem" (muet). H je pogosto aspiriran v izposojenkah.

Hauteur (višina) in haut (visok) se na primer začneta z aspiriranim H. Obe besedi sta prišli v francoski jezik kot izposojenki iz frankovščine, germanskega jezika. Ker je bil H izgovorjen v frankovški različici teh besed, se H v francoski različici – čeprav ni dejansko slišen – obravnava kot kateri koli drug soglasnik.

Posledično je hauteur s svojim določnim členom la hauteur (in ne "l’hauteur"). Primerjajte to z l’homme (moški) ali l’hôtel (hotel), samostalniki, ki se začnejo z H muet (nemim H).

Drugi primeri H kot soglasnika sta la haine (sovraštvo) in la hâte (naglica).

L

L se običajno izgovori [ l ], ko je sam, kot v besedi liste (seznam) ali laine (volna).

Dvojni L

Ko je podvojen in je v sredini med I in E, kot v besedah billet (vstopnica) ali fille (deklica), LL zveni kot [ j ].

Vendar, ko je LL obdan z E na obeh straneh, kot v elle (ona) – ali vsaj na eni strani z A ali O, kot v ballet (balet) in collaborateur (sodelavec) – se LL izgovori [ l ].

Končni L

Na koncu besed, kot sta bal (ples) in fil (nit), se L običajno izgovori kot [ l ]. Kljub temu se v besedah s polsamoglasniki, kot sta ail (česen) in œil (oko), L izgovori [ j ] – kar bi lahko zamenjali za tihi, če se hitro izgovori.

M in N

Soglasnika M in N se v francoščini obnašata podobno drug drugemu.

Začetna M in N

Na začetku besed se M izgovori kot [ m ], N pa kot [ n ] – ne glede na samoglasnike, ki jim sledijo. Nekateri primeri vključujejo ma (moja [ženskega spola]), mec (fant), nature (narava) in nuage (oblak).

Enojni ali dvojni M ali N

Ko sta M in N podvojeni v sredini besede, ne povzročata, da se predhodni samoglasniki nazalizirajo. Namesto tega se izgovarjata podobno kot v angleščini, kot v comme (kot) ali cannelle (cimet).

Obstajajo tudi nekatere besede z enim samim M ali N v sredini, kot sta camion (tovornjak) in canard (raca), pri katerih se ne pojavi nazaliziran samoglasnik in sta ta soglasnika v celoti izgovorjena. To je zato, ker sta v ločenih zlogih od predhodnih samoglasnikov.

Soglasniki in nazalizirani samoglasniki

M ali N v francoščini – ali celo MP , NG ali NT – lahko včasih povzročita nazaliziran (ali nosni) samoglasnik. To pomeni, da se končni soglasnik izgovori kot vibracija v nosu, namesto z jezikom, zobmi ali nebom. To se pogosto zgodi na koncu besede ali zloga.

Besede za M ali MP* za samoglasnikom vključujejo parfum (parfum), prénom (ime), champ (polje) in camp (tabor).

* Beseda kot compliqué (zapleten) je izjema, saj je M del nazaliziranega samoglasnika, P pa se izgovori kot [ p ]. V tem primeru je to zato, ker sta M in P v dveh ločenih zlogih, čeprav P v besedi neposredno sledi M.

Besede za N ali NG* ali NT* za samoglasnikom vključujejo bon (dober), bien (dobro), concentration (koncentracija), long (dolg), sang (kri), shampooing (šampon), tant (toliko) in comment (kako).

* Pogosta izjema nazalizacije za končni NG je pogosto vidna v izposojenkah, kot so camping (kampiranje), shopping (nakupovanje) in parking (parkirišče). V teh besedah se končni NG izgovori [ ŋ ], tako kot bi v izvirnih angleških besedah.

Tudi če se NG ali NT pojavita skupaj v sredini besede, vendar v ločenih zlogih, bi se G ali T izgovorila ločeno. Beseda congrégation (kongregacija) je dober primer takšnega vedenja, prav tako cantique (hvalnica).

P

Francoski P se običajno izgovori [ p ] kot v angleščini, kot v besedah patron (šef), peser (tehtati) in pique-nique (piknik).

Tako kot v angleščini, PH v francoščini zveni kot [ f ], kot v besedah kot phrase (stavek, fraza).

V določenih besedah grškega izvora se P pred S rahlo izgovori. Slišali boste rahli začetni zvok [ p ] na začetku besed kot psychologue (psiholog), pseudonyme (psevdonim) in psaume (psalm). (V ustreznih angleških besedah je P na začetku teh grških izposojenk tiho.)

Francoski P je včasih tih kot končni, zlasti ko je uporabljen za M. Obstajajo nekatere izjeme od tega, kot je cap (rt [geografski]).

Q

Francoski Q je skoraj vedno v paru z U in se izgovori kot [ k ], kot v besedah kot qualité (kakovost), que (da, kaj), qui (kdo) in quotidien (dnevno).

Včasih se lahko kombinacija QU izgovori kot [ kw ]. Quad (terensko vozilo) je izposojenka iz angleščine. Nanaša se na "quad bike" in se v francoščini izgovori [ kwad ] – podobno kot v angleščini.

Redko, ko se Q v francoščini najde brez U, še vedno zveni kot [ k ]. Najpogostejša primera tega sta cinq (pet) in coq (petelin).

R

Črka R v francoščini se izgovori slišno na začetku in v telesu francoskih besed. Tisti končni R-ji pa postanejo nekoliko compliqués (zapleteni).

Pri samostalnikih, pridevnikih in veznikih, ki se končajo na –ER, je R običajno slišen kot [ ʀ ]: hiver (zima), plaisir (užitok), cher (drag), pur (čist) in car (ker).

Neskončniki različnih glagolskih vrst sledijo različnim pravilom, čeprav imajo podobne končnice.

Tako glagoli na -IR kot glagoli na -ER imajo neskončnike, ki se končajo z R. Končni R se izgovori pri glagolih na –IR, kot sta finir (končati) in ouvrir (odpreti), ne pa pri glagolih na –ER, kot sta aller (iti) ali chanter (peti).

S

Na začetku besede francoski S zveni zelo podobno kot angleški, ne glede na to, ali je sam ali v paru z drugim soglasnikom v besedah kot stage (staža), sceptre (žezlo) ali spacieux (prostoren). Enako velja, ko je S postavljen pred katerikoli samoglasnik.

Znotraj besed francoski S tvori zvok [ z ], ko je enojen – kot v poison (strup) – in zvok [ s ], ko je podvojen – kot v poisson (riba). (Iz neprijetnih osebnih izkušenj vam lahko povem, da je pomembno pravilno razlikovati med tema dvema zvokoma!)

Tihi končni S

S je pogosto tih na koncu francoskih besed, čeprav obstajajo primeri, ko se izgovori. Na primer, S v les (določni člen za množino) je samo po sebi tiho. Pred samoglasnikom pa bi se S izgovorilo kot [ z ]. To lahko slišite v les Invalides (spominski kompleks v Parizu, kjer je Napoleonova grobnica).

T

Izgovorjava črke T v francoščini je lahko odvisna od njenega položaja v besedi, črk, ki jo obdajajo, in celo od tega, ali se pojavi v samostalniku ali glagolu.

Običajno zveni kot [ t ] v večini besed, kot je tarte (torta). To velja tudi, ko je v paru s H v besedah kot menthe (meta).

T, ki mu sledi I

Francoski T, če mu takoj sledi I, lahko v nekaterih samostalnikih zveni kot [ sj ], kot sta patience (potrpežljivost) in natation (plavanje).

To pa ne velja za spregane glagole na -IR, kot je sortions ([mi] gremo ven). Tudi, če S pride pred T, kot v vestiaire (oblečnica), se T izgovori kot [ t ], ločeno od I, ki mu sledi.

Tihi končni T

T je na splošno tih na samem koncu francoske besede, kot v sortait ([on/ona] je šel) ali bout (konec).

Če mu sledi beseda, ki se začne s samoglasnikom, bi se T izgovoril. Na primer, T v c’est (to je) je samo po sebi tih. Izgovoril bi se kot [ t ] v besedni zvezi c’est un… (to je…).

Končni T v nekaterih besedah, kot je but (cilj), je skoraj vedno izgovorjen – vsaj v Franciji. (V Kanadi je lahko tih.)

W

W se v francoščini ne uporablja pogosto. Pojavi se pri izposojenkah in lahko zveni kot [ v ] ali [ w ].

V wagon (vagon), na primer, se v Franciji in Kanadi izgovarja kot [ v ] – v Belgiji pa kot [ w ].

X

Francoski X se lahko izgovori na enega od treh načinov: [ ɡz ], [ ks ] ali [ s ].

V exiger (zahtevati) in examen (izpit) X zveni kot [ ɡz ].

V besedah, kot so fax (faks), maximum (maksimum) in laxiste (površen), kjer je A tik pred X, se X izgovori kot [ ks ].

X v dveh zelo pogostih besedah, dix (deset) in six (šest), zveni kot [ s ].

Y

Tako kot v angleščini je lahko tudi v francoščini Y soglasnik ali samoglasnik.

Y sam je predlog, ki pomeni "tam". Kot tak se izgovarja kot samoglasnik, kot v besednih zvezah on y va (gremo [tja]) in il y a (tam je).

Na začetku besed, kot so yeux (oči), yaourt (jogurt) in yoga (joga), se francoski Y obravnava kot soglasnik in izgovori kot [ ˈj ].

Z

Z na začetku francoske besede zveni kot [ z ], podobno kot bi se izgovorilo v angleščini. Na primer, zèbre (zebra) in zéro (ničla) se obe začneta z zvokom [ z ].

Na koncu besed pa je Z pogosto tih. Pomislite na obliko za vous (vi [množina/formalno]) mnogih velelnih glagolov, kot so allez (pojdite), avez (imate) ali écoutez (poslušajte). Ali prislovi, kot je assez (dovolj).

Kako vaditi francoske soglasnike

Da bi vadili francoske soglasnike, tako da vam postanejo druga narava, lahko izkoristite več različnih oblik medijev in načinov učenja.

Vadite poslušanje

Začetek s samo zvočno vadbo poslušanja francoščine vam bo pomagal uriti uho, da prepozna zvoke francoskih soglasnikov. Francoska glasba v vseh možnih zvrsteh ponuja raznoliko vadbo poslušanja.

Če vam je pogovorni radio bolj po godu, vam lahko vrsta francoskih podcastov ponudi podobno izkušnjo, ki bo tudi ohranila vaš posluh prilagojen zvokom francoskih soglasnikov.

Poslušajte z videoposnetki s podnapisi

Videoposnetki s podnapisi vam omogočajo kombiniranje zvoka z branjem in vizualnimi namigi.

Medtem ko gledate francoski videoposnetek s podnapisi, lahko berete besede, ko jih slišite izgovorjene v kontekstu. Opazujte obraze in položaje ust govorcev, da vidite, kako ustvarjajo zvoke, ki jih slišite.

Lingflix je dober vir za to. Lingflix jemlje pristne videoposnetke – kot so glasbeni videospoti, napovedniki filmov, novice in navdihujoči govori – in jih spremeni v personalizirane lekcije za učenje jezika. Lingflix lahko preizkusite brezplačno 2 tedna. Oglejte si spletno stran ali prenesite aplikacijo za iOS ali Android. P.S. Kliknite tukaj, da izkoristite našo trenutno razprodajo! (Poteče ob koncu tega meseca.)

Poslušajte zvočne knjige in berite skupaj

Lahko tudi poskušate poslušati francoske zvočne knjige. Poleg tega lahko z uporabo virov, kot sta Spotify in LibriVox, skupaj s pisanimi besedili dobite domačo francosko izgovorjavo soglasnikov za množico besed.

Z ogromnim katalogom brezplačnih francoskih knjig s strani, kot je Project Gutenberg, boste imeli ure vadbe branja in poslušanja francoskih soglasnikov.

Sprejemajte narekov

Spletna mesta, kot sta Kwiziq in Speechling, ponujajo francoska besedila, ki jih lahko zapišete, ko poslušate. Ko končate vsako vajo, uporabite priloženi ključ z odgovori, da ocenite svoje razumevanje izgovorjave francoskih soglasnikov.

Vadite govorjenje

Ko ste slišali zvoke francoskih soglasnikov iz različnih multimedijskih virov, lahko svoje znanje preizkusite na praktičen način na nekaj načinov. Vadba pogovora v francoščini vam bo omogočila izgovorjavo francoskih soglasnikov v kontekstu, s pogovornim partnerjem, ki vam lahko da povratne informacije.

Še vedno nekoliko preveč sramežljivi za vodenje pogovora v francoščini? Poskusite s francoskim shadowingom (senčenjem), zelo specifično metodo za ponavljanje francoskega zvoka, ki vas prisili, da posnemate domače soglasniške zvoke, ki jih slišite.

Ça y est (to je to): soglasniki od B do Z. S temi smernicami za ukrotitev francoskih soglasnikov lahko samozavestneje izgovarjate francoske besede in se ne izgubite v divjini zmede s soglasniki.